Mohlapologo ka tša bjona ke dife?
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Ke bo mang ba amegago?
Bo holwa ke eng?
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Nka hwetša kae tshedimošo?
Nka bo thibela bjang, gona ke dire eng?
Re ka thibela Bilharzia ka go se batamele meetse ao a nago le dibokwana tše, ka go aga maporogo le mafelo ao a bolokegilego a go rutha le a go hlatswa go dira gore go be bonolo gore batho ba efoge dinoka tšeo di nago le twatši ye.
Ge o sa kgone go ka efoga mafelo ao a nago le Bilharzia, o swanetše go dira diteko tša Bilharzia kgafetšakgafetša. Go na le kotsi ya gore batho bao ba fetetšwego ke Bilharzia, ba ka fetetša twatši ye dinokeng le matamong ge ba ka rotela goba ba ntšha mantle kgauswi le dinoka. O ka dira diteko tša Bilharzia bookelong. Ge o bona maswao goba o gopola gore o ka ba kotsing, e ya go dira diteko.
Bolwetši bjo bo tlwaelegile ka eng?
Ga go dipalopalo tšeo di gatišitšwego tša maemo a bolwetši bjo.
ka tša bjona ke dife?
Mantle goba mohlapologo wa madi
Mahlaba ge o hlapologa
Letšhollo
Go ikwa o lapile
Ge motho a ka dula nako ye telele ntle le kalafo, bolwetši bjo bo ka hlola kankere ya sebudula, go hloka pelego goba mathata a sebete.
Bo holwa ke eng?
Bilharzia e hlolega ge mmele wa motho o ikarabela go mae ao a tšweleditšwego ke dibokwana tšeo di phelago ditšhikeng tša madi go dikologa mala le sebudula. Ge mae ao a etšwa mmeleng ka moroto goba mantle, a hlola go tšwa ga madi.
Nka hwetša kae tshedimošo?
O ka hwetša tshedimošo kliniking, ngakeng goba kliniking ya merero ya tša boeti.
Ke bo mang ba amegago?
Motho yo mongwe le yo mongwe yoo a swarago meetse a noka goba letamo leo le nago le dibokwana tša Bilharzia, o ba kotsing ya go fetelwa ke bolwetši bjo. Se se akaretša go rutha ka nokeng, go hlapa ka nokeng, goba go hlatswa diaparo goba go ga meetse a go šomišwa ka gae.
Dinoka tšeo di atišago go ba le bothata bjo, ke tša:
Gauteng
Dikarolo tša dinoka tšeo di tšhollelago meetse ka lewatleng, tšeo di nago le meetse a letswai, ga di angwe mathata a.
